V Bišu od 1876 leta ...

Ustanavljanje gasilskih društev oziroma takratnih požarnih bramb je potekalo na dva načina. Nekatera društva so bila ustanovljena po večjih požarih ali pa so bili pobudniki za ustanovitev društva posamezniki, ki so v teh društvih videli možnost za družabno življenje nekega kraja združeno s koristnim poslanstvom.


V Gradcu je v tistem času živel najznamenitejši Bišanec, dr. Jožef Muršec-Živkov, ki je deloval kot slovničar, zbiralec ljudskih pesmi, narodni buditelj, profesor in duhovnik. Vse življenje je moralno in denarno podpiral ter spodbujal razvoj domačega kraja. Leta 1876 je v pismu, ki sicer ni ohranjeno, bratrancu Martinu Muršcu, ki je živel na Živkovi domačiji v Bišu, naročil, naj zbere nekaj mož in naj ustanovijo požarno brambo Biš. Željo je podkrepil tudi denarno, saj je za začetek primaknil 50 goldinarjev. Martinu Muršcu so se pridružili: tedanji župan v Bišu Jožef Polanec – Tomažekov, Martin Šalamun – Županov in Jakob Šalamun – na njivah. Navedeni možje so sestavljali tudi prvi društveni odbor. Že v prvem letu so zbrali 867 goldinarjev in v Ljubljani, pri tovarnarju Samassi, za 650 goldinarjev kupili prevozno ročno brizgalno, ki je bila v letu 2016 v celoti obnovljena. Društvo spada med najstarejša gasilska društva v Sloveniji, nastalo pa je v do tedaj najmanjšem kraju, saj je Biš takrat štel 53 gospodinjstev.


V letu 1886, deset let po ustanovitvi, je društvo štelo 30 rednih in 5 podpornih članov. Imeli so že ustrezno orodje, ki so ga hranili v orodišču, ki so ga zgradili na mestu, kjer še danes stoji gasilski dom. Primerjava dosegljivih podatkov o najstarejših društvih v Sloveniji kaže, da je bila to ena prvih stavb, namenjenih gasilski dejavnosti, saj so druga tedanja društva opremo hranila pri posameznih članih (na Ptuju so orodišče zgradili leta 1889). Društvo je v tem času in še nekaj let delovalo pod okriljem in pokroviteljstvom tedanje občine Biš.


Trideset let po ustanovitvi, leta 1906, dobi društvo svoj žig in se organizacijsko loči od občine. Istega leta preide tudi na slovensko poveljevanje. Prehod na slovensko poveljevanje je v primerjavi z drugimi tedanjimi društvi dokaj pozen, kar je najverjetneje posledica, da so člani bili Slovenci in posebnih raznarodovalnih pritiskov ni bilo čutiti. V Slovenskem gospodarju, 22. marca 1906, je bilo zapisano, "da se je vršil pripravljalni shod za ustanovitev gasilskega društva s slovenskim poveljnim jezikom, 11. tega meseca v gostilni gospoda Gomzija". Izvolili so tudi odbor, in sicer je bil Ignac Gomzi izvoljen za načelnika, tajnik je postal učitelj Janez Reich, odborniki pa Janez LUBEC, tedanji župan v Bišu, Jožef Murko iz Biša in Franc Kocmut iz Trnovske vasi. Na tem zboru so bili prisotni tudi gostje, dr. Lev Kreft, načelnik gasilskega društva Sv. Jurij in načelnik društva Okoslavci Franc Domajnko.


Društvo v času pred in med I. svetovno vojno ni bilo aktivno, kar je posledica odhoda mož in fantov na fronto. Veliko se jih ni vrnilo, nekaj tedanjih članov, kot sta Ignac Čeh in Franc Muršec, pa je sodelovalo v bojih za severno mejo – kot borci generala Maistra.


Leta 1926 je društvo praznovalo petdesetletnico obstoja. V letu 1927 je društvo štelo 40 aktivnih članov, ki so leto kasneje s prispevki velikega župana, posojilnice Sv. Bolfenk in občine Gočova kupili čelade. Zapis priča, da je društvo delovalo po pravilih Jugoslovanske zveze Ljubljana in organizacijsko spadalo v Mariborsko župo– levi breg. Ker je sušenje lanenih cevi predstavljalo velik problem po vsakem požaru ali vajah, so leta 1928 ob orodišču zgradili lesen stolp za sušenje cevi. To zemljišče je gasilcem odstopil Anton Lovrenčič, tedanji kovač v Bišu.


V letu 1933 se je društvo preimenovalo v Gasilsko četo Biš, saj društev diktatura kralja Aleksandra ni dovoljevala. V tistem času so gasilci zelo veliko sodelovali s prosvetnim društvom pri Sv. Bolfenku, ki je bilo s posebnim odlokom kralja prepovedano. Da kulturno dogajanje v kraju ne bi povsem zamrlo, so gasilci, v dogovoru s prosvetnim društvom, ustanovilo dramski odsek, ki je aktivno deloval vse do konca štiridesetih let prejšnjega stoletja. Skupaj so pripravili veliko predstav, ki so jih odigrali po kmečkih dvoriščih in šolah. Igre so režirali Anton Ferš, Ignac Kurbos in Toplak Ignac­­­ – Toplakov Nac iz Biša. Dobro sodelovanje, med obema društvoma, se je nadaljevalo tudi v poznejših letih, ko je prosvetno društvo lahko ponovno delovalo javno. Prvo motorno brizgalno, znamke ILO, društvo kupi tri leta pred začetkom II. svetovne vojne. To je bil za gasilce velik napredek, saj so do takrat požare gasili z ročno, vprežno brizgalno. Boter brizgalni je bil Konrad Muršec – Šolkov. Desetletje pred drugo svetovno vojno pomeni enega vrhuncev v delovanju društva. Vojna je delovanje prekinila. Večina fantov in mlajših mož je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, tisti starejši pa so le vzdrževali opremo in gasili požare v svojem okolišu.


Po koncu vojne je oživel tudi gasilski dom. Gasilska četa se je okrepila z mladimi in v letu 1946 so po navodilih Okrajne gasilske zveze Ptuj že pridno vadili. Leta 1949 je bilo v matično knjigo vpisanih 18 aktivnih članic in 25 članov ter 29 podpornih članov. Tega leta sta društvo vodila predsednik Franc Krajnc in poveljnik Alojz Šalamun. Zelo aktivne so bile članice, ki so z vajo s sekiricami avgusta tega leta nastopale v Sv. Trojici.
Starejši Bišanci še se spomnijo živahnih nedeljskih popoldnevov pred starim orodiščem. V evidenci požarov lahko preberemo zapis tedanjega poveljnika Janka Murka.
V letih 1953–1954 je društvo dobilo prve podčastnike. Gasilsko šolo v Medvodah so uspešno končali: Stanko Muršec, Alojz Šalamun, Jože Čeh, Martin Muršec, Antonija Čuček, por. Muršec in Marija Vesenjak, por. Murko, na Ptuju pa Janko Murko.


Prvi avtomobil je društvo kupilo leta 1956, in sicer rabljen kamion od podjetja Delta Ptuj. Tovornjak je kolar Tašner predelal za prevoz orodja in moštva. V teh letih je društvo dobilo tudi električno sireno, ki se je dolga leta oglašala s strehe Čučkovega mlina.


Orodišče, zgrajeno davnega leta 1886, je postalo pretesno. Na občnem zboru leta 1958 je tedanji predsednik in starosta biških gasilcev Vinko Šalamun predlagal, da zgradijo novi gasilski dom. Slovesna otvoritev novega doma je bila že 16. avgusta naslednje leto, ko so slovesno razvili tudi prapor društva. Boter praporu je bil Alojz Šalamun iz Gočove.


85-letnico je društvo slovesno praznovalo 13. avgusta 1961 s kresovanjem na predvečer, budnico, slovesno sejo, vajami in seveda s prosto zabavo, kot navaja zapisnik. Po letu 1962 nastopi v društvu kriza. Veliko mladih članov se je v tem času odselilo na Ptuj ali drugam, odšli so tudi na delo v tujino. Vodstva so se pogosto menjavala, kljub temu pa delo v celoti nikoli ni zamrlo. Ob osipu članstva se je društvo ves čas spopadalo tudi z denarnimi težavami, saj so opeko za dom, zgrajen leta 1959, plačali komaj v letu 1970. Kljub velikim težavam so naslednje leto kupili rabljeno orodno vozilo, leta 1973 pa še rabljeno avtocisterno. Pripravili so tudi nekaj odmevnih prireditev, in sicer so kot skupina sodelovali na pustnem karnevalu na Ptuju, naslednje leto pa so za pusta v domačem kraju pripravili "borovo gostuvanje".


V letu 1976 je društvo, čeprav je bilo oslabljeno, praznovalo 100-letnico obstoja. Praznovanje je bilo združeno z Dnevom gasilca tedanje občine Ptuj. V začetku leta 1977 so dobili dolgo pričakovano motorno brizgalno Rosenbauer. Stara črpalka ILO iz leta 1938 je bila večkrat pokvarjena, vendar njen črpalni del služi za vaje še danes.
Ob koncu 70. let se je društvu pridružilo nekaj mladih članov, ki so se zagnano lotili dela.


Že leta 1980 so skupaj z enoto CZ Trnovska vas kupili rabljeno vozilo TAM 150 T11 6x6, na katero so v lastni režiji vgradili 5000 l cisterno z dvema 400 l črpalkama Tomos. Dela se izvajajo v mehanični delavnici Kmetijskega kombinata Ptuj PE Trnovska vas. Dela organizirajo in vodijo Janko Murko, Joža Arnuga in Alojza Fekonja, ki je postal predsednik društva in potem bil več kot desetletje gonilna sila društva. Nastopil je čas ponovnega vzpona in uspešnega dela v društvu. Tedanji poveljnik Ivo Dvoršek je zbral članice in po več kot dvajsetih letih so se gasilci iz Biša ponovno udeležili gasilskih tekmovanj. Novo orodno vozilo so kupili v letu 1982. Na občnem zboru leta 1984 so sprejeli sklep o gradnji novega gasilskega doma. Slovesno so ga odprli 17. julija 1989. V 80. letih so pionirke, pionirji, mladinke, mladinci, članice in člani dosegali zavidljive rezultate na gasilskih tekmovanjih doma in na tujem. Omeniti seveda velja desetino članic, ki so »pretekmovale« Slovenijo in Avstrijo in bile nekaj let s svojo zavzetostjo in delavnostjo vzor drugim gasilcem. Delo na tekmovalnem področju pa so v tem času kronali starejši pionirji, ki so pod mentorstvom Andreja Arnuga na republiškem tekmovanju za Memorial Matevža Haceta v Kamniku osvojili prvo mesto in tako postali republiški prvaki. Seveda je ob članicah in članih tudi ta desetina uspešno nastopala na tekmovanjih doma in v tujini.


Menjava vodstva leta 1993, ko sta dotedanjega predsednika Alojza Fekonja in poveljnika Danila Muršca zamenjala Manfred Jakop in Andrej Arnuga, ni bistveno vplivala na delo v društvu. Tajnica in blagajnik društva postaneta Albina Murko in Rajko Vrečar. V tistem času je to najmlajše vodstvo med gasilci v Sloveniji. Leta 1995 je društvo kupilo eno zadnjih narejenih podvozij vozil TAM 150 T11 6x6, ki so ga v podjetju Karoserist Maribor nadgradili za tisti čas v sodobno avtocisterno s 4500 litri vode, vodnim topom in ostalo ustrezno tehniko, kamor spada tudi visoki tlak. Leta 1995 društvo sestavlja 64 članic, 116 članov ter 54 mladink in mladincev, od tega 3 višji častniki, 7 častnikov, 22 podčastnikov, 56 gasilcev in 16 strojnikov ter 7 mentorjev.


Društvo je leta 1995, kot uvod v niz prireditev praznovanja 120-letnice, pripravilo dogodek "Slovenske gorice pojejo in plešejo", kjer so bili prikazani običaji, ljudsko petje ter plesi iz mnogih delov Slovenskih goric. Prireditev je bila tudi del mednarodnega simpozija o delu in vlogi dr. Jožefa Muršca. V juniju 1996 je bilo PGD Biš ob praznovanju visoke obletnice v Trnovski vasi zadnji organizator in gostitelj Dneva gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj. Na prireditvi s 400 gasilci in 1500 občani so bili slavnostni govorniki: podpredsednik GZS Vili Tomat, predsednik OGZ Ptuj Franc Simeonov, župan občine Franc Pukšič, poslanec Ivan Sisinger in predsednik KS Karl Vurcer. Domači gasilci so svoj jubilej počastili tudi z veliko gasilsko vajo, ki jo je pripravi in vodil poveljnik Andrej Arnuga, kjer je sodelovalo 124 gasilcev. Društvo izda kroniko domačega avtorja Danila Muršca "Gasilstvo skozi čas", na VHS zapisu dvajset minutni dokumentarni film o kraju in zgodovini gasilstva avtorjev Danila Muršca in Zmaga Šalamuna, razglednico kraja, šolsko glasilo z otroki domače osnovne šole in veliko gasilsko razstavo, na kateri so bile najbolj obiskane razstavljene stare premične ročne brizgalne iz PGD Lenart, Sv. Trojica in Biš.


V devetdesetih letih mlajša generacija gasilcev, na čelu z vodstvom, skrbi, da ne gresta v pozabo "Borovo gostuvanje" in petje podoknic na predvečer sv. Florjana. Kulturne prireditve Slovenske gorice pojejo in plešejo, Od meje do meje ter številne radijske oddaje v soorganizaciji z lokalnima radijskima postajama Ptuj in Slovenske gorice so stalnica kulturnega dogajanja v občini. V Bišu se gasilci ponašajo tudi s tridesetletno tradicijo, ki so jo pozneje prevzela mnoga društva, to je postavljanje velikonočne butare pred farno cerkvijo.


Posebnost PGD Biš sta gasilski trojki Trnovska vas in Sovjak, ki ju društvo tudi s spremembo statuta še vedno ohranja kot posebni dislocirani operativni enoti. Posebej po aktivnostih izstopa Gasilska trojka Sovjak, ki je leta 1997 praznovala 20 let svojega aktivnega delovanja. Ob praznovanju jubileja so izdali brošuro 20 let Gasilske trojke Sovjak. Njeni člani se aktivno vključujejo v delo društva, občasno pa so pripravljali svoje aktivnosti. V enoti so bili aktivni: Stanko Ornik, Marjan Maguša, Jože Požegar, družini Majerič in Kuhar. V letih pred in po obletnici so bili aktivni tudi pri pripravi prvomajskih kresovanj v Sovjaku in pripravi društvenih piknikov. Leta 1997 društvo posodobi vozni park z vozilom za prevoz moštva, Peugeot Boxerjem, z osmim vozilom v lasti PGD.


Sredi devetdesetih se v lokalnih skupnostih začnejo velike spremembe. Leta 1993 je sprejet Zakon o lokalni samoupravi, na njegovi podlagi pa še leta 1994 Zakon o ustanovitvi občin in njihovih območjih. S tem so bile podane zakonske podlage za ustanovitev 147 novih občin, med njimi tudi Občine Destrnik-Trnovska vas. Krajevne skupnosti Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci, ki so bile prej del Skupščine občine Ptuj, so se združile v novo občino, ki so imele upravno središče v Trnovski vasi. Ustanovitev novih občin in leta 1995 sprejeta nova Pravila gasilske službe so povzročili tudi reorganizacijo gasilstva na nivoju gasilskih zvez. V tem letu društvo skupaj z ostalimi PGD v občini ustanovi novo GZ Destrnik-Trnovska vas. Ustanovna skupščina nove GZ Trnovska vas-Destrnik je bila 14. 4. 1997 v večnamenski dvorani v Trnovski vasi. Nova zveza vključuje PGD Biš, Desenci, Destrnik in Vitomarci, ki ima svoje prostore na sedežu nove občine v Trnovski vasi. Prvi predsednik GZ postane Danilo Muršec. Leta 1998 je bila ustanovljena nova skupina občin. Občina Destrnik-Trnovska vas (Vitomarci) se je na podlagi sprememb Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij razdelila na Občino Destrnik, Trnovska vas in Sv. Andraž (Vitomarci). Zaradi novih razmer v GZ Destrnik-Trnovska vas in sklepov predsedstva in poveljstva GZ Destrnik- Trnovska vas 8. marca je bila 11. aprila 1999 sklicana izredna skupščina, kjer so delegati PGD Biš in Vitomarci sprejeli seznanitveni sklep o izstopu PGD Destrnik in Desenci iz takratne zveze. Delegati izredne skupščine so sprejeli novi statut, izvedli volitve v organe zveze ter GZ Destrnik-Trnovka vas preimenovali v GZ Trnovska vas-Vitomarci. Tega leta župan občine Trnovska vas Karel Vurcer PGD Biš imenuje za osrednjo enoto v občini Trnovska vas in jo razvrsti v Gasilsko enoto III. kategorije.


V društvu aktivno deluje tudi veliko članic, ki so od osemdesetih let prejšnjega stoletja bile tudi pomemben generator tekmovalnih uspehov v Sloveniji in izven meja. Z njihovo pomočjo sta leta 1998 GZ Destrnik-Trnovska vas in PGD Biš organizirali srečanje članic Podravske regije, kjer je sodelovalo 180 članic iz 10 GZ. Tega leta je v društvo včlanjenih 207 članov, od tega 12 pionirjev in 34 mladincev. Blagajničarka društva postane Tatjana Breznik. Naslednje leto društvo slavnostno preda v uporabo novi prapor, kar je tretji prapor od ustanovitve do danes. Prapor krasi 64 žebljičkov in 27 trakov.


V letu 2000 društvo pristopi k obnovi notranjih prostorov in fasade gasilskega doma, ki jo s pomočjo Andreja Murka in Mirana Brumna člani obnovijo donatorsko. Gasilci smo zelo ponosni tudi na veliko fresko gasilca, ki krasi zunanjost doma. Leta 1986 sta jo izdelala domačina Danilo Muršec in Alojz Jakopec. Z obnovo fasade je bila velika pozornost namenjena tudi obnovi gasilca. Velik tekmovalni uspeh tega leta doseže tekmovalna enota članov, ki na tekmovanju spodnje Štajerske v Hartmannsdorfu osvojil dve prvi mesti. Izvede se tudi velika medobčinska gasilska vaja reševanja z visokih stanovanjskih zgradb v centru Trnovske vasi.


Praznovanje 125-letnice društva, ki je potekalo pri gasilskem domu, je bilo obeleženo s predajo visokotlačne črpalke Kotorna s prikolico. Ob tem je bila izdana publikacija "PGD Biš 125 let", kjer so predstavljeni vsi predsedniki in poveljniki društva. Praznovanje obletnice je bilo možno tudi spremljati v živo na svetovnem spletu, kar je bilo za tisto obdobje velik dogodek in najverjetneje prva gasilska prireditev v Sloveniji, ki jo je bilo možno spremljati v živo preko novega medija. Začetek neposrednega prenosa prireditve preko interneta je simbolično, s pritiskom na tipko računalnika, odprl predstavnik veteranov Jože Majerič iz Sovjaka. Predsednik društva postane Miran Arnuga. Leto je zaznamovalo veliko požarov, predvsem gozdnih. Leto 2002 ponovno zaznamujeta dva velika požara v Ločiču in v Črmlji, kjer zgori stanovanjsko poslopje. Leto 2004 je gasilcem, predvsem pa občanom, ostalo v spominu po prevozih pitne vode. Leto kasneje so člani društva in občani na posebnem dogodku z naslovom "Iskanje sporočila prednikov pod lipo", na podlagi ustnega izročila, poskušali poiskati sporočilo, ki bi ga naj ob ustanovitvi društva leta 1876 ustanovitelji pokopali pod mlado posajeno lipo. Sporočila nam na žalost ni uspelo najti, so pa gasilci staro posušeno lipo odstranili in na njeno mesto posadili novo, pod njo pa zakopali sporočilo za prihodnje rodove, svoje vnuke in pravnuke. Novo lipo pred gasilskim domom so posadili gasilski veterani PGD Biš, sporočilo pod lipo pa je zakopal takrat najstarejši gasilec Lovrenc Šalamun iz Biša.


V juniju leta 2006 je društvo praznovalo visoko obletnico, ki so jo počastili z veliko gasilsko vojaško vajo, na kateri je sodeloval helikopter Slovenske vojske, enote CZ in reševalne postaje Ptuj, policijska enota Ptuj ter mnogo sosednjih gasilskih društev. Prireditve se je poleg visokih gostov državne in lokalne politike ter stroke udeležil tudi Minister za obrambo RS Karel Erjavec. Velik delež za uspešen potek vaje in prireditve so imeli Friderik Škamlec, Danilo Muršec, Zmago Šalamun ter pokrovitelja Ministrstvo za obrambo in Občina Trnovska vas. Društvo s sredstvi pokroviteljev in sponzorjev prireditve opremi operativno enoto z novo osebno zaščitno opremo, v naslednjem letu preuredi avtocisterno TAM 150 T11 po tipizaciji GVC 16/24 in na novo formira operativno enoto.

Leta 2008 kraj zajame katastrofalno neurje s točo, ki poškoduje 70 % objektov v občini, med njimi tudi gasilski dom, ki je dobil novo streho pred enim letom. Na intervenciji, ki je trajala več dni, je poleg domačih dveh društev GZ, sodelovalo še devetnajst društev iz GZ Ruše, Lenart, Slovenska Bistrica, Ormož, Žalec, Slovenske Konjice in Slovenske gorice, skupno s 188 gasilci, ki so opravili 1830 delovnih ur. Tega leta gasilski dom dobi dvojna nova garažna vrata z daljinskim odpiranjem.


Naslednje leto vodenje društva prevzame Sandi Lah s Trnovskega Vrha, vodenje poveljstva pa Mitja Štumberger s Trnovskega Vrha. V tem obdobju društvo vsako leto organizira velike gasilske veselice, z njihovimi prihodki leta 2011 financira nabavo novega vozila GVC 16-25 znamke MAN in leta 2012 GVM znamke Peugeot Boxer. Župan in člani občinskega sveta nakup vozil soglasno podprejo z zagotovitvijo sredstev v proračunu občine. Nova GVC doživi svoj uradni krst pet dni pred uradno predajo svojemu namenu, z gašenjem gorečega šolskega avtobusa v Trnovski vasi. Društvo ponovno izda jubilejno razglednico kraja, ki jo oblikujeta Zmago Šalamun in Manfred Jakop ter izdela priložnostni žig, ki ga je bilo možno dobiti samo na dan prireditve, 17. 6. 2006. Na prireditvi sta slavnostna govornika predsednik GZS Anton Koren in ministrica za obrambo RS dr. Ljubica Jelušič. Veliko pozornosti je poleg gasilsko vojaške vaje deležna predstavitev vojaškega lahkega kolesnega oklepnega vozil Patria AMV.


Novo vozilo Peugeot Boxer je slavnostno predano svojemu namenu na občinskem prazniku, kjer je poleg župana občine Alojza Benka slavnostni govornik predsednik GZS Anton Koren. Leto 2012 bo ostalo v kroniki zapisano tudi kot leto z največ intervencijami (22) v zgodovini društva. Gasilci pomagajo tudi pri velikih poplavah v občini Duplek. Na občnem zboru naslednjega leta postane predsednik Edi Petrič, ki društvo vodi še danes. Društvo šteje 310 članov, od tega 26 pionirjev, 10 mladincev, 26 pripravnikov, 37 prostovoljni gasilec –operativec, 36 prostovoljni gasilec – rezerva, 32 veteranov in 125 prostovoljnih gasilcev. V tem obdobju gasilci nadaljujemo z organiziranjem gasilskih veselic ob občinskem prazniku, skupaj z občino organiziramo in vodimo tekmovanje v kuhanju kisle juhe med vasmi občine, ki jo že tradicionalno vodi Friderik Škamlec in velja za eno najbolj obiskanih prireditev v kraju. V društvu se velik poudarek posveti organiziranju strokovnih ekskurzij, kjer vedno zmanjka mest za vse, ki bi si jih želeli udeležiti. Luka Koper, vojaški muzej v Pivki, jedrska elektrarna v Krškem, vojaška ladja Triglav, prostovoljne in poklicne gasilske enote v Sloveniji in tujini so samo nekatere od obiskanih krajev.


V letu 2015 občina uredi okolico gasilskega doma, razsvetljavo, odstrani električne žice daljnovodov v neposredni bližini gasilskega doma ter uredi vso potrebno komunalno infrastrukturo, vključno z optičnim priključkom, kar je temelj za nadaljnji razvoj gasilstva v kraju. V tem letu so vidni prvi rezultati petih pionirskih in mladinskih tekmovalnih enot, ki z mentorji Boštjanom Štumbergerjem, Romano Breznik, Dušanko Škamlec, Danijelo Štumberger, Tatjano Horvat, Mojco Viher, Barbaro Rozman, Matejo Karner, Natašo Breznik in Mitjem Potrčem ter vodjo mladine v društvu Manfredom Jakopom dosegajo prve večje tekmovalne uspehe na gasilskih kvizih, taborih in tekmovanjih. V tem letu ekipa gasilcev pod zagnanim vodstvom Andreja Arnuga začne z restavriranjem in obnovo 138 let stare ročne gasilske brizgalne, ki so jo pred tremi desetletji pred zagotovim propadom rešili nekdanji predsednik Alojz Fekonja, Danilo Muršec in Mirko Čeh.


V jubilejnem letu društvo na gasilski dom, na pobudo (Jožef Majerič st. – prvi pobudnik) Vladka Breznika, svečano namesti svojega zavetnika Sv. Florjana, ki ga blagoslovi domači župnik Franc Mlakar. Gasilci 26. junija praznujejo svoj veliki jubilej, ki ga počastijo s predajo prenosne motorne brizgalne Magirus. Slavnostni govornik je Janez Petrovič, sekretar Uprave za zaščito in reševanje RS. Pred uradnim delom je bila prikazana gasilska vaja "Gasilstvo skozi čas", ki jo je pripravil in vodil poveljnik Miran Arnuga skupaj z namestnikom poveljnika Mirkom Irgoličem. Vaja je pokazala razvoj tehnik gašenja od davnine do danes, posebno mesto v vaji je imela domača obnovljena 139 let stara brizgalna, ki je s 40-metrskim curkom opravičila svoj sloves.


Društvo je pričakalo 14 desetletij svojega obstoja sodobno opremljeno in z izobraženim gasilskim kadrom. Društvo šteje 336 članov, od tega 43 pionirjev, 30 mladincev, 10 pripravnikov, 71 operativnih članov, 60 veteranov in 180 ostalih članov. Društvo ima v svoji enoti 6 predavateljev, 3 inštruktorje, 6 VGČ, 6 GČ, 17 NGČ, 1 VG in 55 članov s činom gasilec, kar je dobro izhodišče za gasilstvo in varnost v kraju.

Pripravili: Danilo Muršec, Manfred Jakop, Edi Petrič in Andrej Arnuga